Januarja 2005 se je sonda Huygens potopila skozi megleno nebo Titana, Saturnove največje lune. Postala je prva in edina sonda, ki je pristala na kakem svetu tako zelo daleč od Zemlje, kar niti ni presenetljivo, če se spomnimo, da je potrebovala več kot 7 let, da je prispela tja!
Titan je med najbolj Zemlji podobnimi kraji v Osončju. Tako kot Zemlja ima tudi Titan atmosfero, vendar je njegova atmosfera veliko gostejša in sega višje v vesolje kakor naša. Ta meglena atmosfera pokriva površje Titana kot oranžno pokrivalo, ki skriva njegove skrivnosti pred našimi očmi. Cilj odprave Huygens je bilo odkriti te skrivnosti in to ji je tudi uspelo! Poslala nam je na stotine posnetkov Titanove tuje pokrajine!
Danes, skoraj 8 let od takrat, znanstveniki še vedno raziskujejo ta tuj svet, pri čemer uporabljajo podatke s sonde Huygens kot svoje oči. Trajalo je dolgih deset sekund od takrat, ko je sonda prvič udarila ob tla, se odbila, zadrsala in zazibala do trenutka, ko se je postopoma ustavila. Znanstveniki Evropske vesoljske agencije ESA so ustvarili računalniško simulacijo, ki prikazuje, kako bi videli pristanek sonde Huygens.
Teh nekaj trenutkov po udaru ob tla je razkrilo nove skrivnosti Titanovega površja. Način, na katerega se je sonda Huygens gibala ob pristanku, kaže, da je na površju tanka plast ledu. Pod njo pa so tla podobna mokremu pesku, kakršnega najdemo na plažah na Zemlji!
Cool dejstvo
Titan je druga največja luna v Osončju. Je večja od naše Lune in celo večja od planeta Merkur.
Share:
